Hormoni sodelujejo pri številnih procesih v telesu – od menstrualnega cikla in presnove do spanja, razpoloženja in reproduktivnega zdravja. Zato ni nenavadno, da se ob spremembah v njihovem delovanju pojavijo različni znaki, ki jih včasih težko povežemo med seboj.
Nereden menstrualni cikel, spremembe na koži, utrujenost ali nihanje razpoloženja še ne pomenijo nujno, da gre za hormonsko neravnovesje. Če pa se težave ponavljajo, trajajo dlje časa ali pomembno vplivajo na tvoje počutje, jih je smiselno raziskati.
Kaj pomeni hormonsko neravnovesje?
Hormoni so kemični prenašalci, ki jih proizvajajo različne žleze in tkiva v telesu. Med drugim sodelujejo pri uravnavanju menstrualnega cikla, ovulacije, presnove, odziva na stres, spanja in številnih drugih procesov.
Izraz hormonsko neravnovesje je precej širok in sam po sebi ni diagnoza. Različni simptomi imajo lahko zelo različne vzroke, zato zgolj na podlagi počutja ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kateri hormon – če sploh kateri – je v ozadju.
Kateri so lahko znaki hormonskega neravnovesja pri ženskah?
Znaki so odvisni od tega, kateri hormonski sistemi so vključeni. Med pogostejšimi težavami, zaradi katerih ženske začnejo iskati vzrok, so:
- neredne, zelo dolge ali izostale menstruacije,
- izrazite spremembe menstrualnega cikla,
- težave z ovulacijo,
- akne ali druge spremembe kože,
- povečana poraščenost ali redčenje las,
- izrazitejša nihanja razpoloženja,
- spremembe telesne mase,
- utrujenost in pomanjkanje energije,
- spremembe spanja,
- zmanjšan libido.
Pomembno je, da so ti znaki nespecifični. Utrujenost ima lahko na primer povsem drugačen vzrok kot spremembe menstrualnega cikla. Zato ni smiselno vsake spremembe avtomatično pripisati hormonom.
Kaj lahko povzroča težave s hormonskim ravnovesjem?
Vzrokov je lahko veliko, prav tako se lahko med seboj prepletajo.
PMOS
Sindrom policističnih jajčnikov (PMOS, pogosto še vedno imenovan PCOS) je kompleksno stanje, pri katerem se lahko pojavijo motnje ovulacije, znaki povišanih androgenov in druge presnovne ter reproduktivne posebnosti.
PMOS ni enak policističnemu videzu jajčnikov na ultrazvoku. Sama ultrazvočna slika zato še ne pomeni, da ima ženska sindrom policističnih jajčnikov.
Energijski vnos, prehrana in telesna masa
Telo za normalno delovanje potrebuje dovolj energije in hranil. Dolgotrajno prenizek energijski vnos, zelo restriktivne diete ali intenzivna telesna dejavnost brez ustreznega vnosa energije lahko pri nekaterih ženskah vplivajo tudi na menstrualni cikel.
Na drugi strani so lahko določene presnovne spremembe povezane tudi s hormonskimi stanji, kot je PMOS.
Stres in spanje
Dolgotrajen stres in pomanjkanje spanja lahko vplivata na počutje, apetit, regeneracijo in številne fiziološke procese. To ne pomeni, da lahko vse hormonske težave pojasnimo s stresom, je pa kakovosten spanec pomemben del skrbi za zdravje.
Različna zdravstvena stanja
Spremembe menstrualnega cikla in drugi simptomi so lahko povezani tudi z delovanjem ščitnice, povišanim prolaktinom, PMOS, funkcionalno hipotalamično amenorejo in drugimi stanji.
Prav zato je pri dolgotrajnih ali izrazitih težavah pomembno poiskati vzrok in ne zgolj poskušati »uravnovesiti hormonov« na lastno pest.
Hormonsko neravnovesje in menstrualni cikel
Menstrualni cikel je lahko eden od uporabnih pokazateljev dogajanja v telesu.
Dolžina cikla se med ženskami razlikuje, prav tako ni nujno, da je vsak posamezen cikel popolnoma enak. Več pozornosti pa je smiselno nameniti večjim ali ponavljajočim se spremembam, na primer če menstruacije dalj časa ni, če so cikli izrazito neredni ali če se tvoj običajni vzorec nenadoma spremeni.
Koristno je spremljati:
- dolžino ciklov,
- trajanje menstruacije,
- večje spremembe krvavitve,
- morebitne znake ovulacije,
- spremljajoče težave in njihovo ponavljanje.
Tako lažje opaziš vzorce in zdravniku ali drugemu zdravstvenemu strokovnjaku podaš natančnejše informacije.
Kako podpreti hormonsko ravnovesje?
Na spletu lahko hitro dobiš občutek, da za »uravnavanje hormonov« potrebuješ posebno dieto, dolg seznam prehranskih dopolnil ali popolnoma nov življenjski slog.
V resnici je smiselno začeti pri osnovah.
1. Poskrbi za dovolj energije in redne obroke
Ni treba, da je vsak obrok popoln. Pomembneje je, da je prehrana dolgoročno dovolj hranljiva, raznolika in prilagojena tvojim potrebam.
Pri glavnih obrokih poskusi vključiti vir:
- beljakovin,
- ogljikovih hidratov,
- kakovostnih maščob,
- zelenjave ali sadja.
2. Ne boj se ogljikovih hidratov in maščob
Tako ogljikovi hidrati kot maščobe imajo svoje mesto v uravnoteženi prehrani. Popolno izločanje posameznih skupin živil brez zdravstvenega razloga praviloma ni potrebno.
Veliko bolj uporabno vprašanje je: Kako lahko sestavim obroke, ki me nasitijo, mi dajo dovolj energije in jih lahko jem tudi dolgoročno?
3. Gibaj se, vendar dovoli telesu tudi regeneracijo
Redna telesna dejavnost ima številne koristi za zdravje. Pri tem pa več ni vedno bolje.
Če veliko treniraš, je pomembno, da telesu zagotoviš tudi dovolj hrane, počitka in spanja.
4. Poskrbi za spanec
Namesto iskanja popolne večerne rutine se osredotoči na izvedljive spremembe: dovolj časa za spanje, čim bolj reden ritem ter okolje, v katerem lahko kakovostno počivaš.
5. Prehranska dopolnila izbiraj glede na svoje potrebe
Prehranska dopolnila niso nadomestilo za raznoliko prehrano in tudi niso univerzalna rešitev za hormonske težave.
Pri izbiri je pomembno vedeti, zakaj določeno dopolnilo jemlješ, kaj vsebuje in ali ga dejansko potrebuješ.
Vitamin B6 na primer prispeva k uravnavanju delovanja hormonov, cink pa ima vlogo pri plodnosti in razmnoževanju.
Če uporabljaš več prehranskih dopolnil hkrati, preveri tudi skupne količine posameznih vitaminov in mineralov.
Kdaj je smiselno obiskati zdravnika?
Če sumiš, da se v telesu nekaj dogaja, ni treba čakati, da težave postanejo zelo izrazite.
Z zdravnikom se je smiselno posvetovati predvsem ob dolgotrajnem izostanku menstruacije, izrazito nerednih ciklih, nenadnih večjih spremembah cikla, težavah z zanositvijo, izrazitih znakih povišanih androgenov ali drugih simptomih, ki vztrajajo oziroma vplivajo na tvoje vsakodnevno življenje.
Glede na simptome lahko zdravnik presodi, ali so potrebne dodatne preiskave.
Začni pri razumevanju svojega telesa
Hormonsko zdravje ni nekaj, kar bi lahko »uredila« z enim živilom, prehranskim dopolnilom ali popolno jutranjo rutino.
Veliko bolj smiselno je opazovati svoje telo, poskrbeti za osnovne prehranske in življenjske navade ter ob vztrajnih težavah poiskati njihov vzrok.
Če želiš dodatno prehransko podporo, je prava izbira OvoFlora prehransko dopolnilo slovenskega podjetja LABKO, ki med drugim vsebuje mio-inozitol in D-kiro-inozitol v razmerju 40:1 ter vitamine in minerale, kot so folat, vitamin B6, magnezij, cink, vitamin D in koencim Q10. Vitamin B6 prispeva k uravnavanju delovanja hormonov, cink pa ima vlogo pri plodnosti in razmnoževanju.
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav način življenja.